Za bolj aromatičen kostanj lahko v vodo dodate vejico rožmarina ali malo lovorjevega lista. Tako boste domu dodali še prijeten jesenski vonj.

Kostanj je več kot le jesenska poslastica – uživanje tega plodu lahko prinaša številne koristi za zdravje in dobro počutje. Tukaj so glavni razlogi, zakaj je pametno vključiti kostanj v jedilnik:

Kostanj vsebuje veliko kompleksnih ogljikovih hidratov, ki se sproščajo počasi in zagotavljajo dolgotrajno energijo brez hitrega nihanja krvnega sladkorja. Zato je odlična malica v hladnih mesecih, ko telo potrebuje dodatno toploto in moč.

V primerjavi z orehi, lešniki ali mandlji ima kostanj zelo malo maščob in kalorij, hkrati pa vas dobro nasiti. Primeren je tudi za ljudi, ki pazijo na vnos maščob ali želijo uravnavati telesno težo.

Vlaknine v kostanju poskrbijo za dobro prebavo, zmanjšujejo občutek napihnjenosti in prispevajo k daljšemu občutku sitosti. Redno uživanje vlaknin pomaga tudi pri uravnavanju ravni holesterola.

Kostanj je dober vir vitamina C (kar je za oreščke neobičajno), kar krepi imunski sistem, pospešuje celjenje ran in podpira tvorbo kolagena. Poleg tega vsebuje vitamine skupine B, ki skrbijo za živčni sistem in zmanjšujejo utrujenost.

V kostanju so magnezij, kalij, fosfor in železo. Kalij pomaga uravnavati krvni tlak, magnezij sprošča mišice in živce, železo pa prispeva k preprečevanju slabokrvnosti.

Kostanjeva moka je priljubljena pri osebah s celiakijo ali preobčutljivostjo na gluten, saj je povsem naravna alternativa običajni moki.

Poleg hranilne vrednosti kostanj prinaša tudi toplino in nostalgičen občutek, ko ga pečemo v pečici ali ponvi. Takšna hrana spodbuja dobro voljo in povezuje družino.

Včasih so v Sloveniji kostanj imenovali kar “kruh revnih”, saj je bil pomemben vir hrane, ko žita ni bilo dovolj. Iz njega so pekli moko, kaše in celo kruh.